Pa naj povem eno zgodbo, da bo mogoče komu bolj razumljivo. Se je peljal en "moder" moški v zrelih letih in seveda prekoračil hitrost kljub temu, da je bila tam svetlobna utripajoča tabla, da je omejitev 50km/h. Peljal se je 90km/h. Ustavila ga je prometna patrulja, ki je v tistem območju vršila nadzor nad prometom. Pristopil je mlad Policist poln elana in zagnanosti, ker spoštuje svoj poklic in gospodu lepo razložil situacijo. Gospod je začel na nekorekten način pogovor s policistom glede razlike v letih med njima in da ima on toliko let vožnje z avtom, kot policist starost ter zakaj sploh tako mladi opravljajo tako odgovorno službo. Pokazalo se je, da ne razume kaj je storil narobe in da tega ne obžaluje kljub opozorilu policista. Le ta mu je napisal kazen v vrtoglavi višini in vročil predlog sodniku za prekrške. Uganite kdo se je pritožil na postopek. Tisti katerega so žalili, da nima pojma kaj dela na cesti in nima kaj tam pri teh letih iskati ali tisti, ki je bil/je poln sebe in ni videl dalje od svojega nosu? A bi bil postopek enak, ko bi gospod priznal svojo dejanje in se na razumen način pogovoril z policistom? Mislim, da ne. Vsaj jaz imam take izkušnje.
A je tako težko razumeti, da nismo sami na tem svetu in da moremo do drugih imeti strpen, razumljiv in spoštljiv odnos ne glede kakšne barve so, kaj so po poklicu, od kod so, kaj delajo in kaj so naredili. Ko boste spoštovali pravila in razumeli kaj hočem povedati se vam te "krivice" ne bodo dogajale.

Tema je zaklenjena








